Začelo je dišati po mlačnih nočeh,
ljubezni v visoki travi na pretrdih tleh.
Bilo je včasih kot v snu, ko bosa sva čakala sonce
in karkoli si že rekel se zdrobilo je v smeh.
Kot megleno jutro v Ljubljani
strast neslišno se je razkadila,
bil moj princ si in jaz tvoja vila
za vse želje.
Zdaj se grenka žalost z nama hvali,
v lastni hiši sva se izgubila …
Kakor trupli bova se ljubila
v teh dolgih dneh.